5. Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ

… skozi črno črn tunel, odmevale so perverzne pesmi, z besedilom, ki to ni bilo. Za njih nepomembne besede so padale po njegovih plečih. To je pomnožilo njegove že tako skeleče rane. Ponovno se je pokazala temna svetloba, za katero bi težko sploh rekli, da je svetila. To je bila nova postaja na poti do zadnje. Malce bolj je pogledal skozi majhno okno. Poznalo se mu je, da je že zelo zdelan, vedno teže je dihal, vedno manj svežega zraka je imel na razpolago, po vagonu se je širil smrad, gnev… Ni mogel več, začelo se mu je vrteti in tik preden je padel, je k njemu pristopil potnik in ga ujel. Ostali so ga čudno pogledali in nekako v opravičilo jim je rekel, da ga je nekdo porinil… A On je vedel, kaj je storil neznanec, saj je poznal usmiljenje bolj kot kdorkoli drug. Hvaležen mu je bil, neizmerno hvaležen. Vlak se je zatresel, potem ko se je ponovno pognal, Simon pa se ga je še bolj trdno oklenil, da ga slučajno ne bi izpustil. A prišla je tema in on je ostal spet sam…