4. Jezus sreča svojo mater

… vagoni so se ponovno skrivali v temi, slišati je bilo le vzklike, ki so poveličevali izprijen narod. Za vsak vzklik znova mu je po obrazu zdrsela kaplja krvi. Ponovno se je pokazala umetna svetloba, ponovno na postaji. Zunaj je stala njegova mati. Malce sta stala pri miru, tako da jo je on gleda iz vagona, ona njega s postaje. Kaj kmalu je začela tolči po vratih, ki se niso hotela odpreti. Vzeli so ji sina. Čeprav je vedela, da mora iti po tej poti, da mora priti do konca postaj, čeprav mu je zaupala, ga še vedno ni mogla gledati okrvavljenega, izmučenega, zasmehovanega. To je bil vendar njen sin. In to je bila njegova mati. Majhna solza mu je zdrsela po licu in v trenutku se je umirila. Zanjo je bilo to morje ljubezni, ki ji ga je izkazal. V trenutku so se vsi naslonili drug na drugega, saj se je pot nadaljevala…