Klateževa klop

Cvetličar je taval in taval... Nikakor se ni mogel ustaliti... Naposled pa je le našel kraj, ki mu je rekel dom. Bila je to klop. Navadna klop, sredi ničesar, klop sredi njegovih misli, klop, ki je porajala nove ideje in nove izzive. Usedel se je. In sedaj je tam. Lahko ga obiščete na tej klopi:

http://www.klatezevaklop.blogspot.com

Konec

Cvetličar je skrbno postavil rože na mesto, svoje malo domovanje pospravil, se ustavil in še enkrat premislil. Nato je pogasil luči, stopil ven in zaklenil vrata svoje Cvetličarne. Ogledoval je napis: "do nadaljnega Cvetličarna zaprta. Mogoče za zmeraj."
Začutil je mir in veselje. BIla je to težka in odgovorna odločitev. Stopil je po ulici naprej tiho, umirjeno in veselo. Predvsem pa veselo.
Zahvaljuje se vsem, ki ste spremlajli njegovo delo. Ki ste kupovali rože, jih pohvalili in pograjali. Vesel je bil vsakega, ki je vstopil v to malo prodajalnico.

Odpravlja se na novo pot. Ve, da se odpravlja na globoko. Ve, da bo pot težka. In upa, da ga bo Sonce še naprej spremljalo.

In vi? Povedal vam bo, kje bo njegovo novo domovanje. Ne obupajte...:)

NMS

Ko so v srednji šoli uvedli ta izraz, mislim da je bilo to nekje v mojem tretjem letniku, se nam je zdel nadvse zabaven. Celo tekmovali smo med sabo, kdo si bo izmislil več stvari, kaj bi lahko ta "nms" pomenil.

V resnici pomeni "ne dosega minimalnega standarda". Kaj dejansko v srednješolskem žargonu pomeni ne vem in se nikoli nisem trudil razumeti. Mi pa prihaja izraz pred oči v preteklih dneh. Mogoče sem preveč pod vplivom prihajajočih izpitov, mogoče pa se me kratica dotika tam, kjer si nikoli nisem mislil da me bo.
Samovšečnež, skrajni egoist, nekdo, ki mu za druge ni mar, vidi samo sebe in daleč okoli prav nič,...in še bi lahko našteval. Vse besede, ki me označujejo, bi lahko strnil v "nms". Zavedam se, da v marsikaterem odnosu ne dosegam minimalnega standarda. Včasih imam sicer občutek, da bi ga moral dosegati le jaz, ne pa tudi drugi. A to le včasih. Večino časa pa je v meni trpka bolečina, ker pač ne uspem priti do tiste ocene, ki se ji je opisno reklo zadostno. Kje je šele odlično?

Pravljičar

Saj vem, da imate nekateri že dovolj pravljic, dovolj nakladanja, dovolj vsega... Vendar drugače ne gre. Nekdo mi je nekoč rekel da sem lažnivec. Danes se strinjam z njim. Kajti pravljice so dejansko ena velika laž. Opisujejo nekaj kar ni bilo in nikoli ne bo, zaživi dejansko le v domišliji avtorja, resničnost udejanji, ko avtor zapiše. Pa vendar je v teh pravljicah tudi nekaj resnice. Kajti liki, ki zaživijo v pravljici so vedno odraz oseb, ki resnično živijo. Kljub temu da se pravljica ni zgodila, v pomenu udejanjanja, pa so pritike, vzete iz resničnega življenja. Pravljica torej... Spet je ena nastala...

Mlad krojač je imel sila pomembno nalogo. Bil je pod pritiskom. V roke je vzel kos blaga, ki je bil na treh koncih...

Ne...mislim, da je bolje če začnem znova.

Trije konci so čakali, da krojač enega od njih odreže, on pa je bil v strašni dilemi, kateri...

Ah...

Škarje so čakale, da bodo prisilile blago da se lo...

Mogoče je bolje če tokrat uporabim pritike.

Žal mi je da sem se umaknil pred vami tremi, ampak drugače v tem trenutku ni šlo. Upam da me razumete.

Krojač je odložil škarje, blago, misli in vse skupaj in odšel na zrak.

Večerja

V svojih spominih, je večkrat omenila večerjo z očetom. Imel sem občutek, da za tem nekaj tiči, da ji ta "obred" nekaj pomeni. Oči so ji zažarel in rahla rdečica je prepravila njen, navadno malce bled obraz. Kot da ne verjame da sem jo povprašal o tem.
Njen oče ni bil ravno premožen, imel pa je svojo hčerko neizmerno rad. Kako rad, bi ji nudil boljše življenje, pa kaj ko je njegova borna plača lahko zadovoljila le za osnovne potrebe. Bal se je, da ga zaradi tega ne bi imela rada, da bi mu kdaj očitala, da ji ni nudil osnovnih stvari. Ves svoj čas, kar ga je imel, je porabil za to, da bi ji ustvaril lepše in boljše življenje. Ni je razvajal, še zdaleč ne. Rad jo je imel, to je vse in ta del stavka je še posebej poudarila.
Enkrat na mesec, ko je dobil plačo, jo je peljal v restavracijo na večerjo. Želel je, da bi se počutila kot princesa, da bi se počutila vsaj enkrat bogato, pomembno. Vedno sta si naročila eno pizzo in dva krožnika. Vedno je tajil, da ni preveč lačen, v resnici pa za dva ni bilo. Pojedel je le en kos, ali pa dva, odvisno koliko je pojedla ona. Pri tem obedu sta vedno kovala načrte za prihodnost, lepo in srečno prihodnost. In čas je vedno prehitro minil...
Na oti nazaj se je stisnila k njegovi roki, saj je bilo zunaj že mraz. Čutila je, da je zadovoljen, čeprav ju je mučila grenkoba, da se bosta že jutri vrnila nazaj v sivi vsakdanjik. Sivi vsakdanjik v katerem sta imela oba upanje na lepši jutri.
Tik pred vhodom v stanovanje, ga je še močno stisnila k sebi. Objem je vse, s čimer mu je lahko pokazala, kako rada ga ima. In kako mu je hvaležna za vse... za nerealen svet, ki pa je tako lep...

Ustvarjanje vezi

Poslušnost - vez - iskrenost - več vezi - zaupanje - mreža - mreža in v njej 153 rib

Mali pišek postane Velik petelin

Mali pišek je lepo preživljal dneve na domači še manjši kmetiji. Nekega dne pa mu je Veliki petelin zaupal prav posebno nalogo. Odpravil naj bi se do naslednje štale, kjer na bi Glavnemu puranu tiste štalce izročil osebno pošiljko. Malemu pišku je dobro delo, da mu je Veliki petelin zaupal tako pomembno nalogo. In odpravil se je...
Prišej je do sosednje štale in se najprej sprehodil okoli in okoli. Ugotovil je, da do velikih živin pristopaš skozi majhne luknje. Takoj na vhodu je srečal Okroglega pujsa. Bil je za vratarja. Vprašal ga je kam gre. Mali pišek mu je razložil sila pomembno zadevo in pujs ga je prosil naj mu da številko, ki jo nosi v svoji štalci. Storil je tako. Nato mu je dal začasno številko za prosto gibanje po tej štali in mu razložil, da Veliki puran biva v zgornjih nadstropjih. Mali pišek se je odpravil proti vrhu. Tam ga je že čakal Črni zajec, ki mu je rekel da bo zadevo predal Velikemu puranu. V tistem trenutku je prišla Vestna putka, ki je pošlijko vzela in odnesla k Velikemu puranu. Mali pišek pa se je odpravil nazaj v pritličje, oddal številko in se odpravil nazaj proti svoji štalci.
Hodil je ponosno, dostojno. Imel je sestanek z veliko živino. Tako potekajo ti sestanki. Kratko in jedernato.
To je bil dan, ko je mali pišek postal velika žvina, ko je postal veliki pišek...ali bolje rečeno: Velik petelin.