6. Veronika poda Jezusu potni prt

…v mraku pa je bilo čutiti nizkotno perverznost. Prav blizu njega je starejši moški stopil do mlajšega dekleta in jo stisnil k sebi. »Kaj nisi poročen?« je bilo njeno vprašanje. »Danes ne,« ji je odgovoril. »To sem hotela slišat,« se je glasil njen odgovor in že je pogovor prekinila poceni svetloba. Bližali so se postaji. Njegov obraz je bil od žalosti že povsem krvav, tako da si še komaj razločil, da je šlo za obličje človeka. Mlado dekle, ki je ves čas stalo blizu vrat je to opazovalo in v nekem trenutku ji je bilo dovolj. Vzela je svoj prtič, ki ga je imela v torbici in mu obrisala obraz. Oni so še vedno v njem videli vir zabave. Ona pa je v njem spoznala človeka. Pa ne le na njegovem obrazu. Poteze so bile izrisane tudi na prtiču. Pa kaj prtič, ko so se za vedno izrisale v njenem življenju. Naslonila se je nazaj na steno pri vratih, vlak je odpeljal in noč…