Nekaj vmes

Tokrat bom malce bolj aktualen. Verjetno sem bil bolj kot bom kdajkoli za nazaj in naprej vključen v umestitev novega nadškofa Stresa. Ob pripravi take slovesnosti je vedno kaj za postoriti, če ne drugega je že lepo če iz turna visijo zastave, če je na tleh tepih itd. Če skupaj stopi še dobra družba pa je sploh fajn.
Skratka ob pripravah sem večkrat naletel na malce nepravično primerjavo. "Novi nadškof je nekaj vmes med Rodetom in Uranom."
Je že res, mediji so Urana predstavili kot pojočega škofa, Rodeta kot tirana, ki ostro vodi bitko proti vsemu kar ni iste barve kot on... Stres? Mogoče je res bolj mile narave kot Rode in bolj odločen kot Uran, vendar žal prevečkrat pozabljamo, da ima pač vsak človek svoj način izražanja. Po pogledu na svet pa mislim, da ni prav nič nekaj vmes, ampak naravnost naprej, kot sta bila njegova sogovornika. Naprej, ne s pogledom nazaj, ampak s plugom naprej, da se bo zarisala ravna črta na Gospodovi njivi, ki jo bo oral v našem slovenskem prostoru.
Naravnost naprej tudi s Cerkvijo, ki je vsak dan znova potrebna osvežitve, novih vzpodbud in zagonov, naprej tja proti Cilju, ki ga z veseljem oznanja že dva tisoč let. In tega pravega napredka, se ne smemo ustrašiti, kar je bilo moč slišati tudi v nedeljo.
Torej, gremo naprej... ne pa nekaj vmes...