Četrta: Nepričakovano pričakovan božič

Še zadnja nedelja pred božičem, gorele so vse svečke, za prijetno toplim omizjem pa so se ponovno zbrali le trije. Jagode rožnega venca so hitro povzele skozi prste in ob sklepu molitve je mati povabila, da se pred koncem adventa vsak za nekaj zahvali. Oče bil hvaležen, da ima delo in da lahko preživi družino, mati pa z malce grenkim priokusom, ob odsotnosti otrok, za družino, ki jo imata. Najmlajši je nekaj časa molčal, potem pa kot iz topa ustrelil: "Hvala, da nam ne gre vedno vse po načrtih." Starša sta se spogledala, naredili so križ, potem pa se je nad mizo za nekaj trenutkov naselila tišina.
"Kako si mislil, da nam ne gre vse po načrtih?" je vprašal oče.
"Pri verouku nam je župnik povedal, da pri Sveti družini ni šlo vse po načrtih. Pa sem se zahvalil za to."
Ker ni dobil od njiju nobenega odgovora je vstal in se odpravil spat.
Dolgo sta sedela za mizo in se pogovarjala. Tudi to ni bilo v načrtu.

Jožef verjetno ni načrtoval, da bo Marija rodila na poti, še manj, da se bo to zgodilo v staji, ona ni pričakovala, da se bo Božja obljuba tako uresničila, Izraelci niso pričakovali takega Mesija, vi verjetno niste pričakovali takega razpleta te zgodbe, saj ga tudi sam nisem...

Želim nam, da ne bi bili sodobni Izraelci, ki so na podlagi prerokb načrtovali svojega boga in ga omejili ter ga zamudili. Bog ima svoje načrte in mogoče te čaka tam kjer najmanj pričakuješ, tam nekje globoko v tvojem...
In če boš tiho prisluhnil svojemu...boš slišal kako se je rodila majhna Luč, ki sveti v temi,...Nenačartovana načrtovana Lučka tam v jaslih tvojega...

Vse dobro!