Dragi moj prijatelj!
Moja moč me počasi zapušča. Mraz mi sega do kosti, sonce ni več moj zaveznik, saj se mi vztrajno izmika, dež pa sproti izpira lepoto, ki sem ti jo letos pripravila. Veter ima sploh zaničevalen odnos do mene, moje sadove raznaša po ulicah, da se ljudje jezijo, namesto da bi videli, da sem vse to pripravila za njih.
Kot vsako leto se poslavljam od tebe. Upam, da si užival v toplem vonju, sočnih barvah in polnem zraku, ki te je obdajal ves ta čas.
Le iz trpljenja in umiranja se lahko rojeva taka lepa sinfonija. Le iz trpljenja in umiranja je nastajalo vse to...zanimivo, mar ne?
Tvoja jesen
Kot vsako leto se poslavljam od tebe. Upam, da si užival v toplem vonju, sočnih barvah in polnem zraku, ki te je obdajal ves ta čas.
Le iz trpljenja in umiranja se lahko rojeva taka lepa sinfonija. Le iz trpljenja in umiranja je nastajalo vse to...zanimivo, mar ne?
Tvoja jesen
6 komentarjev:
In koliko si tudi sam v tej jeseni?
Vsako leto bolj... Letos mi je celo pisala:)
Vsaka sprememba pomeni nov izziv. Naj te ne bo strah zime, kajti po njej pride čudovita pomlad!
Sem pripravljen na zimo. Sedaj ko so gume bile zamenjane...
Tudi z zimskimi gumami te lahko vrže iz ovinka. Ne?
Mogoče so me pa že vrgle z ovnika?
Možno.
Objavite komentar