G. Pavle je bil moj "župnik". Zgled duhovnika, ki je pri svojih 65-ih prišel v našo župnijo zgaran in bolan. Zapel je s svojim nežnim glasom, z veseljem, kot žrvgolijo ptički spomladi. Vse njegovo delo je dajalo vtis, da je okoli njega venomer pomlad, kot da jeseni svojega življenja ne pozna. Do konca je ostal tak. Bolj kot telesne bolečine, ga je motilo, da "nima štime". Prav tako, je bil jezen sam nase, saj bi tisti dan ko je šel v bolnico, raje odpešačil tja kjer je pustil srce. Košutna, je bil kraj, kamor me je večkrat povabil. Sedaj se bom moral odpraviti sam.
Prav tako me bo opominjala, da ga ni več med nami, ugasnjena luč, tam zadaj, v spovednici pod korom. Če je imel le možnost, je sedel tja, v upanju "da se bo kakšna riba že ujela". Marsikdaj mu je uspelo in njegov trud je bil poplačan.
Sedaj bom moral sam prevzeti prvi glas. Pavle, vi pa od zadaj, od tam Zgoraj, primte ta spodnga. Pa bo...ta prava štima in prava melodija...
Prav tako me bo opominjala, da ga ni več med nami, ugasnjena luč, tam zadaj, v spovednici pod korom. Če je imel le možnost, je sedel tja, v upanju "da se bo kakšna riba že ujela". Marsikdaj mu je uspelo in njegov trud je bil poplačan.
Sedaj bom moral sam prevzeti prvi glas. Pavle, vi pa od zadaj, od tam Zgoraj, primte ta spodnga. Pa bo...ta prava štima in prava melodija...
2 komentarja:
Gospod mu bodi bogat plačnik za vse dobro, kar je storil na njegovi njivi!
Ne poznam ga dobro, ne vem veliko o njem, pogovarjal sem se z njim samo en vikend... vendar pa lahko rečem, da je človek ob njem postal vesel, zadovoljen, predvsem pa je izžareval nekaj, kar je danes redkost, žal priznam - to je duhovništvo.
Objavite komentar