Prebujen iz more

Stari človek je v spanju doživljal hojo v trdi temi. Nič ni videl pred sabo, blodil je, ni imel kam, da bi se oprijel. Sin je pristopil in ga zbudil iz njegovega mučnega spanca. Začuden ga je pogledal, On pa mu je rekel: "Mir s tabo!". Tedaj ga je z otroško ljubeznivostjo prijel za roko, saj je na njegovi poti iznenada posvetila luč, pred njim je stal njegov Oče, ki ga je tako ljubil, da je dal življenje zanj. Na novo je zaživel, jasno je videl svoje rešenje...

Bližal se mu je kraj, kjer bo v polnosti lahko to, kar je... Sin mu ga je pripravil... Oče ga čaka... Duh ga spremlja...

Zaključek

…in vemo kakšen je bil rezultat te borbe.
Borba, ki se bije vsak dan znova za tiste, ki se znajdejo na Glavni postaji. Zate in zame, ki sediva na tem vlaku življenja. Zate in zame, ki krepiva rane v temi in neseva križ v najinih dobrih delih. Zate in zame, ki naposled pristaneva na Glavni postaji pred križem. Ta les, ki nama lahko predstavlja norost, pohujšanje ali pa življenje. Popolnoma svobodna sva v odločitvi, na kateri vlak se bova usedla. Vlak smrti, ki ima končno postajo v niču ali na vlak življenja, ki ima končno postajo v Galileji, kjer ga bova videla. Vlak smrti in vlak življenja. In posebnost Glavne postaje, ki nas loči na Smrt in Ljubezen. Amen.

14. Jezusa polože v grob

…, zato ga izpusti in peščica se odpravi za njo proti vlaku, ki čaka na desni od križa. Žene, ki so mu stregle, njegovi učenci, Simon in Veronika, in upam da tudi jaz in ti… smo se znašli na vlaku, ki je čakal desno od križa. Ta je odpeljal in na glavni postaji je nastala smrtna tišina. V tej tišini se je bil boj za moje in tvoje grehe, za moje in tvoje življenje. V najgloblji tišini je Ljubezen stopila pred Smrt…

13. Jezusa snamejo s križa in ga polože Mariji v naročje

…čakala da odidejo. Ko so ostali sami, so ga sneli s križa. Tam je bila tudi njegova mati. Prej ga je videla le skozi okno in tudi sedaj ga gleda skozi steklo, za katerim veje prepad smrti, ki ga lahko premaga le vera. Čeprav je njena duša prebodena do dna, vseeno vidi preko tega prepada. »Resnično, ta je bil Božji Sin«, je ujela od enega izmed tistih, ki so ostali z njo na postaji. Resnično, je sedaj mrtev, tu v njenem naročju. A on je vendarle Pot, Resnica in življenje in ona v to veruje…

12. Jezus umrje na križu

…in zabavali so se, potem pa se je naenkrat vse zatreslo, tako da so vsi popadali na tla, zmanjkalo je elektrike, za trenutek je nastala panika. »Izpolnjeno je!« je odmevalo po postaji… In izročil je svojega duha.

Tema pretemna je zajela vso postajo. Vsi so naenkrat stali pred odločitvijo. Morali so se opredeliti s katerim vlakom bodo nadaljevali svojo pot. Množica se je obrnila na levo od trupla, ki je viselo na križu. Sploh ga niso opazili,ampak so videli le umeten sij vagona, ki jih je čakal.
Peščica pa je ostala pod križem v tišini in…

11. Jezusa pribijejo na križ

…,da ne govorimo o temi, ki je tokrat kričala. Kričala v grehih, na tako malem vlaku so se dogajali poboji, spolni in moralni razvrati in vse to pred njegovimi očmi. Slišal je klice vseh ubogih, zlorabljenih, fizično in psihično, pretepene žene, može, ki so svoje življenje zapravili v alkoholu. Kričanje vsega tega je postalo neznosno, vročina še bolj…
In prišli so do glavne postaje, postaje na kateri so se križale poti. Poti življenja in poti smrti. Vrata so se odprla in vsa množica se je zbrala okoli njega. Prav vsi so stali pred njim. Vojaki so ga odrinili, da je padel, nato pa ga zvlekli in pribili na križ. Glavna postaja podzemne železnice je dobila svojo skulpturo. Farsa ali drama, smrt ali življenje, kip ali telo? Tako so dvoje oči gledale nanj. Nekaj časa je še dihal…

10. Jezusa slečejo in mu dajo vina z žolčem mešanega

…v katerem je odmeval krik posiljene deklice. Le on je to slišal, drugi so bili preveč imuni. Na hrbtu se je že izrisal obris trdega lesa, ki ga je nosil na plečih. Tema pretemna tega žal ni razkrila. Tudi ko so pripeljali na naslednjo postajo.
»Kdo bi imel čisto nove čevlje? Poceni, novo, prenovo in še bolj poceni. Totalna razprodaja, dejansko kupujete zastonj. Kupite si življenje, vse vaše tegobe in skrbi bodo v trenutku izbrisane«, se je drl mož, ki se je prerival skozi množico na vlaku. Prišel je do njega in se mu začel smejati. »Kaj pa ti? Si mislil da se ti bo uspelo upreti. Da jim boš dal kruh večnega življenja, ko pa jih zanima le poln trebuh. No pa poglejmo kaj zmoreš brez vsega!« V trenutku mu je strgal obleko z izmučenega telesa. »Kako se pa zdaj počutiš, brez vsega?« se mu je zasmejal v obraz. »Nova nagradna igra, žrebanje suknje, nova resničnostna oddaja, kdo ponudi več…«
Še dolgo so odmevale besede, preden pa je vlak odpeljal, se je našel srečnež njegove suknje. On pa je naposled ostal brez vsakršnega dostojanstva…